Podpredsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi!

S posegom v Zakon o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, ko se je v Občin Krško spremenil status v mestno občino se je vsul plaz podobnih želja. Po občini Krško, ki je tudi z našo podporo pridobila status mestne občine, je bil v zakonodajni postopek vložen predlog zakona na podlagi katerega bi Državni zbor status mestne občine podelil še občini Brežice in Škofja Loka. Oba predloga že na matičnem delovnem odboru nista dobila podpore, tako da lahko samo ponovim nekatera dejstva na področju lokalne samouprave v Sloveniji. V 30. letih samostojne Slovenije se je marsikaj spremenilo, to pa se je odražalo tudi na lokalni ravni. Leta 1994 je bil namreč ustanovljenih 147 občin in ko je enkrat, bom rekel, duh ušel iz steklenice, se je ta števila povzpela na 212. Po statističnih podatkih je več kot polovica občin s 5 tisoč prebivalci ali manj, kar pomeni, da v njih prebiva le šestina slovenskega prebivalstva. V teh letih se je na gospodarskem področju zgodilo marsikaj. Po propadu gonilnih gospodarskih panog so nekoč močna gospodarska in industrijska središča ostala osiromašena. Osiromašena na področju delovnih mest, posledično pa se je tudi v teh okoljih zmanjšalo število prebivalcev. Na drugi strani pa so se posamezna lokalna okolja krepila zaradi bližine večjih mest, Ljubljane in podobnih, kjer se je število delovnih mest ni tako zmanjševalo oziroma so si ta okolja zaradi bližine prometnih poti kot je na primer bližina avtocestnega križa hitreje opomogla. Središča z delovnimi mesti so se nekaterim nekoč časovno oddaljenim krajem približala na sprejemljiv in nenazadnje udoben potovalni čas, vendar tudi če se prometne poti proti večjem krajem kot je Ljubljana, niso posodobile, mnogim ljudem pravzaprav ni preostalo, jim ne preostaja drugega kot da si službo poiščejo tam kjer je, torej v večjih središčih. Tako je bilo v Zasavju kjer to okolje poznam kjer sem preživel svojo mladost in tako je tudi v Kočevju ker bivam sedaj. Prizadevanje države, da bi se s finančnimi nagradami občine pričele združevati, se ni ravno obnesla, zato bo v bližnji prihodnosti potrebno na področju lokalne samouprave narediti takšne zakonodajne korake, ki bodo jasneje določali naloge pristojnosti in financiranje tako občin kot seveda tudi države ter pogoje za ustanavljanje občin in pogoje, ki jih morajo občine izpolnjevati za dodelitev statusa mestne občine. Potrebno po pripraviti potreben oziroma nov in pregleden in moderen Zakon o lokalni samoupravi. To je nekako povezano z opozorili tudi Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in nenazadnje tudi z določbo 16. člena Zakona o lokalni samoupravi, ki se glasi, da se z zakonom lahko občini dodeli status mestne občine, če je na njenem območju mesto, ki ima najmanj 20 tisoč prebivalcev in 15 tisoč delovnih mest ter je gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja. Na področju lokalne samouprave smo obtičali na nivoju občin in to kljub temu, da je državni zbor z željo po vzpostavitvi druge ravni lokalne samouprave leta 2006 spremenil in dopolnil 140. in 143. člen Ustave. In ravno dejstvo, da je na področju regionalizacije do sedaj nismo bili uspešni, je botrovala k predlogom, da se nekaterim občinam vendarle podeli status mestnih občin. Imamo veliko raznolikih med seboj težko primerljivih občin z enakimi nalogami, do pokrajin pa ne pridemo, ker se tudi tukaj zatika tako pri številkah kot imenih pri geografski opredelitvi. Področje lokalne samouprave je torej področje s katerim se bomo morali ukvarjati v naslednjih letih. Razvoj lokalne samouprave in zagotavljanje primernih bivanjskih in delovnih pogojev pa se neposredno odraža tudi v stopnji razvoja države same. Hvala lepa.