Hvala za besedo še enkrat gospod podpredsednik.

Spoštovane kolegice in kolegi, lep dober dan!

V Sloveniji se lahko pogovarjamo z več kot 45 tisoč operativnimi prostovoljnimi gasilci imamo pa več kot tisoč poklicnih gasilcev zaposlenih v gasilskih brigadah oziroma javni zavodih. Gasilci so praviloma vedno prvi na kraju vsakršnih nesreč od najtežjih prometnih nesrečah do reševanja pod in nad vodo ter nenazadnje spravljanje mačk ali ptičev iz zagatnih položajev. So tudi edina mogoča pomoč reševalcem, ki morajo iz 10 nadstropja spraviti nepokretnega bolnika. Gasilke in gasilke tako med ljudmi v Sloveniji uživajo posebno mesto in visoko zaupanje. Ta poklic pa je pri pripravljavcih resorna zakonodaja jim žal velikokrat spregleda. Interventni zakoni za omilitev posledic epidemije so vzpostavljali neravnovesje znotraj širše poklicne skupine gasilcev, saj niso predvidevali izplačila dodatkov zahtevo v rizičnih razmerah za poklicne gasilce, ki so zaposleni v poklicnih jedrih v prostovoljnih gasilskih enotah, s čimer so jih postavili v neenakopraven položaj primerjavi z drugimi poklicnimi gasilci, ki so sicer omenjeni dodatek prejeli. Javni uslužbenci so v skladu z 39. členom kolektivne pogodbe za javni sektor za delo v rizičnih razmerah med katere sodi tudi obdobje razglašene epidemije upravičeni do izplačila dodatka za delo v rizičnih razmerah. Do navedenega dodatka so na podlagi 14.a člena zakona o gasilstvu upravičeni tudi poklicni gasilci. Določbe tega istega člena pa ne veljajo za gasilce v poklicnih jedrih v prostovoljnih gasilskih enotah, posledično seveda za njih ne velja niti pravica do izplačila dodatka za delo v rizičnih razmerah. Zato smo poslanske skupine dela opozicije po neuspelem prvem poskusu v zakonodajni postopek ponovno vložile predlog zakona, katerega glavni cilj je vzpostavitev pravne podlage za zagotovitev sredstev za izplačilo dodatka za delo v tveganih okoliščinah tudi za gasilce, ki so zaposleni v poklicnih jedrih v prostovoljnih gasilskih enotah, saj so bili le-ti v preteklih interventnih zakonodajah spregledani. S tem bi zagotovili enakpraven položaj vsem subjektom ter omogočili enake pogoje in možnosti za vse gasilce. Izplačilo omenjenega dodatka ne bi imelo zgolj pozitivnih finančnih posledic pri njihovih upravičencih, predstavljalo bi tudi simbolno gesto, priznanje za njihovo delo, ki zaradi nemalo specifik poklica ni primerljivo z nobenih drugim poklicem. V Sloveniji je v poklicih jedrih v prostovoljnih gasilskih društvih skupaj približno 100 zaposlenih in teh 100 zaposlenih je ostalo brez omenjenega dodatka. Zanje glede ostalega veljajo popolnoma enake obveznosti in pravice kot za poklicne gasilce v javnih zavodih, razen prvega odstavka 14.a člena zakona o gasilstvu, ki jih v takih primerih kot je epidemija postavlja v zelo neenakopraven položaj, pa čeprav morajo tudi v takih primerih opravljati popolnoma enake naloge in obveznosti kot ostali. Gasilci so nepogrešljivi ob tako rekoč vseh naravnih nesrečah. Poleg tega tudi sicer s svojim hitrim in ustreznim odzivom rešujejo življenja, rešujejo premoženje, varujejo okolje in ob tem za druge tvegajo svoje zdravje in seveda včasih tudi življenje. Njihova požrtvovalnost in volja do pomoči sočloveku nista bili nikoli vprašljivi. Ljudje se nanje zanesemo in ob tem nas ne zanima ali so poklicni ali so prostovoljni ali pa so poklicni v prostovoljnih društvih. Vsi delajo enako in vsi enako tvegajo. Ker želimo to diskriminacijo pri izplačilu dodatka za enako delo v enakih razmerah odpraviti in želimo vsem zagotoviti enako pravico do izplačila tega dodatka, ki si nedvomno zaslužijo, smo nepovezani poslanci predlog zakona sopodpisali in ga pri obravnavi na matičnem delovnem telesu tudi podprli. A hkrati ugotavljamo, da politična volja za odpravo tovrstnih diskriminacij in razlikovanj na prvorazredne in drugorazredne gasilce v tem sklicu parlamenta ni prisotno. Hvala za pozornost.