No, in ker je za pravljico značilno, da ima srečo in konec, se ta zgodba nekako zaključi takole. Poslanci opozicije zoper notranjega ministra vložijo interpelacijo, ki jo seveda v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podpiramo, saj bi poslušni minister moral že zdavnaj odstopiti zaradi suma oškodovanja javnih financ, zlorabe uradnega položaja, odgovornosti za številne nepravilnosti v delovanju policije, predvsem pa odgovornosti, da je policijo popeljal na dno, kateri grozi celo kolaps. Kljub temu ni storil ničesar, da bi se stanje izboljšalo. Obnaša se, kot da se policiji cedita med in mleko. Državljane in državljanke prepričuje, da živimo varno in da policija dela dobro, čeprav v resnici iz leta v leto živimo vedno bolj v strahu. Golobisti ga seveda branijo in podprejo, in ker imajo večino, še naprej ostane minister ter tako kljub velikim problemom, ki tarejo njegovo ministrstvo v teh mrzlih dneh, uživa v vroči čokoladi. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija Krščanski demokrati, zanjo kolega Janez Cigler Kralj. Izvolite.

Hvala lepa, podpredsednica. Minister, sodelavke, kolegice in kolegi.

Smo se, izgleda, podporniki interpelacije odločili za podoben stil predstavitve stališč, ker tudi sam lahko rečem, da sem ob zagovoru ministra Poklukarja in zagotovilih, da je vse v redu, se takoj znašel v situaciji, ko sem bil nekako, sicer ne vem po kakšni, po kakšnem naključju, ob ministrici za notranje zadeve iz vrst Nove Slovenije nekje na terenskem obisku, na delovnem obisku, kjer je šla preverjat, kako ukrepi za reševanje romske problematike in preprečevanje nasilja Romov v jugovzhodni Sloveniji in Posavju delujejo. Tam je bila res v močnem dialogu z župani, jih poslušala, z lokalnimi policisti in tako naprej. Ko ji je nekdo od sodelavcev prinesel telefon, predsednik Vlade kliče, nekaj v zvezi s kadriranjem policiji, je rekla, ni šans, o kadriranju se s predsednikom Vlade glede policije sploh ne pogovarjam. Potem je pa nekdo prinesel mimogrede vročo čokolado in jo je odrinila in je rekla, ni čas za vročo čokolado, zdaj delamo. Takrat se je pa vroča čokolada polila in jaz sem se zbudil v realnosti. Ja, bile so samo sanje, ampak tudi sanje se kdaj uresničijo. Nekdanji predsednik republike Borut Pahor v svoji knjigi piše, da je treba znati tudi sanjati, da nekoč te sanje pridejo do realnosti. Sanje, vizija, delo, trdo delo in potem lahko pridemo tudi do njihove uresničitve. Realnost je pa malo manj privlačna in malo bolj, bomo rekli, črno-bela ali pa sivkasta, ni ravno v barvah, vsaj ne na področju, za katerega je odgovoren minister Poklukar.

V Novi Sloveniji, v Poslanski skupini Nove Slovenije smo nekako zdaj ob pripravi te interpelacije, ob usklajevanju z ostalimi podpisniki predlagatelji in tako naprej prišli do spoznanja, da je minister Poklukar minister na pritisk. V več pomenih. Bom mogoče razložil dva. En pomen je lahko, da nekdo pritisne na en gumb, nekaj naroči in minister to izvede. Nekdo pred mano je rekel poslušen, v tem smislu mislim. Drugi pomen, minister na pritisk, je to, da se nekatere stvari zgodijo šele, ko ta pravi pritisnejo, torej ko je ali pa ko zadosti pritisnejo, torej ko je medijski, strokovni, politični pritisk tako močen in ko pritisne ta pravi nekdo iz ozadja, takrat se nekaj premakne, recimo v CVZ, a ne, kjer so prvo- in drugorazredni zaposleni.

Glede poslabšanja varnosti - vse več ilegalnih migracij, neučinkovito ravnanje ali pa obvladanje teh ilegalnih migracij - bi izpostavil predvsem, ma milo rečeno, zelo nesrečno in nerodno komuniciranje ali pa bolje reči ne-komuniciranje z lokalnim prebivalstvom v Središču ob Dravi in Obrežju, ko se jim je hotelo kar vsiliti azilne domove. Poslušajte, tako malo bomo dali pač ilegalne migrante tamle v ene lokalne sredine, ki s tem sploh niso seznanjene, ki ne vedo, kako potem ravnati, kako se obnašati, kako se prilagoditi temu, da se očitno bo na njihovem področju varnostna situacija spremenila. In kaj je odziv ministra za notranje zadeve in Ministrstva za notranje zadeve? Slovenija je varna država pa da so oni nestrpni. Čakajte malo, ob tako zahtevnih potezah moraš ti prej dobro skomunicirati lokalno prebivalstvo, obvestiti z lokalnimi skupnostmi, z župani in tako naprej, skomunicirati zadevo. Da je Slovenija varna država, naj gre minister razložiti županjam in županom jugovzhodne Slovenije in Posavja. Naj gre zdaj dol. Jaz sem bil pred enim tednom, pa glejte, tam je bilo enih pet županov pa ena dva podžupana, konkretno iz 22 volilne enote Državnega sveta in sem bil kot poslanec povabljen na delovni obisk. In tam so predstavljali vse kaj drugega, ma ga ni bilo enega ali ene od njih, ki bi rekel, Slovenija je varna država. Rekel je, poslušajte, nič se ne premakne. Ministru smo že neštetokrat vse razložili, bil je tudi tukaj, bil je tudi minister, ki je prej rekel, da je sprejemal ukrepe glede romske problematike, pa povečanega nasilja nekaterih posameznih romskih skupin in tako naprej. Bil je tudi v Ribnici. Ja. Pa kupil je par kuhalnic na sejmu. Ampak glejte, jaz si tega nisem izmislil sam glede preprečevanja nasilja nekaterih posameznih skupin Romov, medvrstniškega nasilja, nasilja nad policisti, nad vojaki, nad naključnimi mimoidočimi, kot je bil voznik tovornjaka in tako naprej, se ni spremenilo ali premaknilo na bolje, nič. Še več, arogantno so bili zavrnjeni vsi zakonski predlogi NSi, vključno s kazenskim, kazenskim zakonikom, zakonom o cestnem prometu in tako naprej, ki so bili resnično dobronamerni. Spoštovane in spoštovani, Slovenija je varna država, naj gre minister razlagati prebivalcem in prebivalkam, županjam in županom jugovzhodne Slovenije in Posavja.

Če grem naprej po tisti ugotovitvi minister na pritisk. Očitno glede te zadeve pritiskajo ne pravi in tudi nismo dovolj številčni tisti, ki pritiskamo pač izgleda, da je jugovzhodna Slovenija in Posavje, premajhna skupina ljudi, da bi se kaj premaknilo.

Nezakonito imenovanje direktorja policije, zdaj že nekdanjega direktorja policije, Senada Jušića. Najprej je pritiskal verjetno Robert Golob, potrebovali so. So potrebovali takega direktorja policije? Ko je Nova Slovenija skupaj z ostalimi sopodpisniki predlagatelji predstavila besedilo interpelacije, ki je izjemno dobro, vsa stroka, mediji, novinarji, politiki so rekli, da je to odlično, morda celo najbolje pripravljena interpelacija do sedaj. So se začele stvari premikati. Kdaj so se pa premaknile? Ker minister še vedno, če ste ga dobro poslušali, trdi, da Senad Jušić ni bil imenovan nezakonito dvojno zanikanje, torej, da je bil imenovan zakonito. Ma, tega se Svoboda zadnje cajta kar veliko oklepa. Tudi nakazilo Svetlane Makarovič ni bilo nezakonito, samo brez pravne podlage je bilo. Tukaj je bilo citirano, da so tudi eminentni pravniki eksplicitno rekli, potrdili, da če je sklep o imenovanju nezakonit, potem je tudi imenovanje, ki je v tem sklepu vsebina nezakonito. Poslušajte no, kdor si uspe iti proti temu, ta pa res ne vem. Mislim, jaz imam občutek, jaz sem oče štirih otrok, trije so osnovnošolski, še osnovnošolski otroci, ena je pa že srednješolka, pa mislim, da tudi tisti najmlajši, ki je v drugem razredu, da razume, če je sklep o imenovanju nezakonit, potem je tudi imenovanje nezakonito. In začelo se je premikati, ampak še vedno je bilo vse v redu, pa čas za vročo čokolado je bil tam pred božičem. Kdaj se je premaknilo? Ko je pritisnil ta pravi. Kmalu po novem letu, je prišel. Siva eminenca slovenske politike, je pritisnil in Senad Jušić, nezakonito imenovan direktor policije, zdaj že bivši, se je moral posloviti. Žalostno, da mora priti tak pritisk za mene. Sem letnik 78, sem se imel še za mlajšo generacijo, pa ste tudi že številni mlajši, hvala bogu, ampak je pa nepojmljivo, da vsi vzvodi demokratične družbe, strokovni argumenti, pravni argumenti, glejte, politični pritisk ne deluje. En, ko pa pravi pritisne, se pa stvari premaknejo.

