Očitek v zvezi s slabimi upravljanji nezakonitih migracijskih tokov zavrača. V lanskem letu smo s skupnim ukrepanjem vseh držav Evropske unije in držav na zahodnem Balkanu zmanjšali število nezakonitih prehodov meja. Slovenska policija je zabeležila za skoraj 20 odstotkov manj nezakonitih prehodov državne meje kot leto poprej. Dejstvo je, da migracije ni mogoče učinkovito opravljati šele na notranjih mejah držav Evropske unije, ampak predvsem na zunanjih mejah Evropske unije ter s tesnim sodelovanjem vseh držav in njihovih varnostnih organov. V letošnjem letu je zunanja schengenska meja Evropske unije še bolj varovana, saj sta v schengenski prostor polnopravno vstopili Bolgarija in Romunija, ki sta imeli močno in trdno podporo Slovenije, ki sem jo vseskozi zastopal na Svetu Evropske unije za notranje zadeve. Varnostna vprašanja povezana z izzivi upravljanja nezakonitih migracij obravnavamo prednostno in celostno. Dnevno spremljamo vse varnostno relevantne dogodke in jih smiselno razvrščamo. Vrednotimo in analiziramo na strateški, operativni in taktični ravni odločanja. Močno smo vpeti v mednarodno policijsko sodelovanje. Včeraj ob robu srečanja ministrov za notranje zadeve Slovenije, Italije in Hrvaške v Novi Gorici je bil s strani slovenske, italijanske in hrvaške policije podpisan operativni memorandum o soglasju, s katerim smo se dogovorili in način izvajanja skupnih trilateralnih mešanih patrulj. Dokument predstavlja pomemben uspeh našega skupnega sodelovanja in dogovora med notranjimi ministri in šefi policij.

V luči povedanega torej ne pristajam na pavšalne navedbe predlagateljev, da je varnostna situacija v naši državi slabša zaradi migracij in družbenih skupin kot so begunci in migranti. To retoriko tudi ostro zavračam. Z zavedanjem pomembnosti in prevencije ohranjanja visoke stopnje varnosti v državi smo uporabili tudi možnost na podlagi Zakonika o schengenskih mejah, ki nam dovoljuje začasni ponovni nadzor na notranjih mejah z Republiko Hrvaško in Madžarsko. Ukrep je bil uveden zaradi povečane stopnje terorizma v državah Evropske unije in deluje, bo pa odpravljen takoj, ko bodo razmere to dopuščale.

Glasen očitek predlagateljev interpelacije je, da ne obvladujemo varnostnih izzivov v občinah jugovzhodne Slovenije, kjer živi romska skupnost. Naj vam povem, spoštovane poslanke in poslanci, da to ne drži. To ne drži. Na Ministrstvu za notranje zadeve izzive romske problematike pospešeno rešujemo že od decembra leta 2023, ko sem obiskal občino Grosuplje in se z županom in vodstvom občine pogovoril o izzivih romske skupnosti na področju varnosti in javnega reda v tem delu Slovenije. V preteklem letu sem obiskal občine jugovzhodne Slovenije in se srečal z župani, občinskimi svetniki, oškodovanci kaznivih dejanj, pa tudi s predstavniki civilnih iniciativ in vodstvom romske skupnosti, še posebej po napadu na policijsko patruljo v Kočevju, in z njimi iskal skupne rešitve za izboljšanje varnostne situacije. Policija je že konec lanskega junija povečala policijsko silo in svoje aktivnosti ter s kombinacijo različnih operativnih ukrepov še učinkovitejše izvaja poostrene aktivnosti za večjo varnost ter javni red in mir na terenu. Z aktivnostmi se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Da poostreni ukrepi policije na terenu delujejo, mi sporočajo župani občin Ribnica, Kočevje, Škocjan, Šentjernej in Novo mesto. Redno smo v kontaktu in se pogovarjamo ter skupaj iščemo rešitve glede aktualnih varnostnih situacij v občini, na področju varnosti in javnega reda. Pri reševanju varnostnih izzivov, povezanih z Romi, smo že lani ugotovili, da oškodovanke in oškodovanci policiji ne prijavljajo kaznivih dejanj, zato tudi danes zelo na glas pozivam prebivalce in prebivalke Slovenije, da vsa kazniva dejanja takoj prijavijo policiji na številko 113 ali anonimno številko policije 0801200, da policija lahko tudi takoj ukrepa. Izzive romske tematike lahko uspešno rešujemo le v skupnem dialogu, država, lokalna skupnost in romska skupnost. Številne izzive na tem področju naslavlja medresorska delovna skupina pod vodstvom državne sekretarke Helge Dobrin, ki koordinira delo posameznih resorjev in išče skupne rešitve, tudi z obiski na terenu. Prav pa je, da se zavedamo, da minister za notranje zadeve oziroma policija nista in ne moreta biti pristojna za reševanje vseh težav, povezanih s sobivanjem Romov. Je pa policija zagotovo tista, ki se vedno in takoj odzove, ko je potrebno državljanom zagotoviti varnost in javni red vsi skupaj se moramo zavedati, da prav vlada doktor Roberta Goloba je tista, ki je začela reševati probleme in težave integracije romske skupnosti, ki so se nakopičili v zadnjih 30 letih. Nič ne gre čez noč, tudi reševanje romske problematike ne. Ob očitku predlagatelja, da kot minister za notranje zadeve nisem naredil nič na področju pomanjkanja policistk in policistov bi rad vse skupaj spomnil na zloglasni ZUJF, ki je čez noč upokojil skoraj pol policije in ni ga sprejela Vlada doktor Roberta Goloba. In ja, prav in ja, prav ta manko policistov nadomeščamo še danes. Naj vas spomnim še, da tudi Srednjo policijsko šolo v Tacnu, po domače kadetnico, ni ukinil minister Boštjan Poklukar ali Vlada doktor Roberta Goloba, ukinili ste jo vi, spoštovani predlagatelji interpelacije, z izgovorom, da je bila menda preveč ideološka. Se pa še danes ponovno zelo intenzivno pogovarjamo o vzpostavitvi kadetnice kot srednje policijske šole. Z vso verjetnostjo sem se lotil tudi zahtevnega izziva, da izboljšamo kadrovsko situacijo v slovenski policiji, s ciljem, da se število zaposlitev do leta 2035 ohrani oziroma poveča. Za zagotavljanje ravnovesja med odlivom in prilivom kadra na ministrstvu izvajamo ukrepe za pospešeno pridobivanje in zadrževanje kadrov ter razvijamo inovativne pristope zaposlovanja, podprte z informacijskimi tehnologijami. Očitek predlagateljev, da kot minister za notranje zadeve nimam prave vizije in posluha za tovrstno problematiko ne držijo in jih seveda odločno zavračam. Brez skrbi, imamo zelo jasno vizijo, kako privabiti mlade ljudi v Slovensko policijo, kako nadgraditi in modernizirati proces izobraževanja ter vzpostaviti karierni sistem znotraj Slovenske policije. In najpomembnejše, v tej viziji smo si enotni, tako na Ministrstvu za notranje zadeve, v policiji, kot v obeh policijskih sindikatih. Predlagatelji so, očitno namenoma, spregledali tudi dejstvo glede očitkov v zvezi z internim postopkom za izbiro policijskega atašeja, na katerega se je prijavil tudi načelnik Policijske postaje Nova Gorica Sejad Jušić, brat nekdanjega generalnega direktorja policije, magistra Senada Jušića. Postopek uradne izbire policijskega atašeja ste predlagatelji brez kakršnekoli osnove označili za pristranskega in koruptivnega. Postopek izbire je potekal transparentno in zakonito in je končan. Namesto policijskega atašeja ni bil izbran Sejad Jušić, brat nekdanjega generalnega direktorja policije Senada Jušića. Državno tožilstvo je v zvezi s tem konkretnim postopkom obravnavalo sum storitve kaznivega dejanja nekdanjega generalnega direktorja policije, vendar je državni tožilec ovadbo zavrgel. Ponavljam, državni tožilec je ovadbo zavrgel.

