Glede situacije na centru za varnost in zaščito. Strinjamo se, marsikaj bo na CVZ potrebno urediti in spraviti v red, saj so zaradi slabega delovanja bila ogrožena življenja varovanih oziroma ogroženih oseb. Posebej skrbi situacija v zvezi z varovanjem specializiranih tožilk in tožilcev v zadevi Kavaški klan. Situacijo je treba nemudoma začeti reševati. Varovanje zaščitenih prič, sodnikov in tožilcev, ki sodelujejo v sojenjih mafijskim klanom in hudodelskim kriminalnim združbam, je nujno za zagotavljanje njihove varnosti in nenazadnje tudi uspešnosti kazenskega pregona. Nekdanji generalni direktor policije Senad Jušić, ki je bil neposredno odgovoren za stanje stvari v policiji, torej tudi v enoti CVZ, je s svojim odstopom razbremenil policijo bremena dvoma v njeno kompetentnost in njeno delovanje. Na podlagi zagotovil ministra in novega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Damjana Petriča, ki je izjavil, da bodo zadeve na CVZ urejene in reorganizirane do aprila letos, lahko pričakujemo, da bosta minister in novo vodstvo policije pristopila k razreševanju situacije odgovorno in odločno. Pričakujemo lahko, da bosta z napovedano reorganizacijo uredila enoto policije, od katere so odvisna življenja in varnost oseb, ki jih ogrožajo mafijske združbe. Minister mora zagotoviti možnosti za dobro delovanje centra za varovanje in zaščito kot tudi celotne policije. Z novim razpisom za generalnega direktorja se lahko izbere in se tudi mora izbrati kompetentna oseba na postopkovno nedvoumen način ter tako zagotoviti vodstvu ustrezno avtoriteto.

Zanimivo pri današnji interpelaciji je, da Nove Slovenije ne motijo tista področja kriminalitete, ki so najbolj pogosta. Ne moti jih denimo nasilje v družini. Zaradi tega ne sklicujejo nujnih sej odbora. Predlagatelji niso sklicevali seje odbora ob številnih primerih femicida, ki so v zadnjih mesecih burili javnost in slovensko družbo. V povprečju več kot polovico umorov žensk zagrešijo njihovi partnerji. Samo lani je bilo v Sloveniji več kot šest primerov femicida, letos pa so številke še vedno visoke, kar vzbuja skrb. V primerih femicida se pogosto izkaže, da so bile žrtve pred tragičnim dogodkom že dalj časa izpostavljene nasilju, bodisi fizičnemu bodisi psihičnemu. Po poročilu policije je vsako leto prijavljenih na tisoče primerov družinskega nasilja, veliko žrtev pa prijave niti ne poda ali se zatečejo po pomoč šele v skrajnih trenutkih.

Vse te stvari bomo uredili s sprejetjem novele Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki bo bolje urejala ukrep prepovedi približevanja. To so in bi morale biti družbene prioritete, ki bi si zaslužile obravnavo na sejah teles parlamenta, ne pa razne tendencioznosti, temelječe na napihovanju bojda slabe varnostne situacije, kot sem opisala uvodoma.

Nove Slovenije tudi ne motijo pripadniki skrajno desnih skupin, ki sredi belega dneva v grupaciji kakih 50 osebkov paradirajo in se šopirijo po centru Ljubljane, skandirajo nacistične pozdrave, kričijo protimigrantske parole, prižigajo bakle in podobno. Spomnimo, večji tak incident se je pripetil junija lani, pa takrat NSi ni sklicala nobene seje Odbora za notranje zadeve, niti ni interpelirala ministra, kot tudi ne ob brutalnem homofobnem neonacističnem napadu na mariborsko knjigarno Mariborka, ki je imela izobešeno mavrično zastavo. Če bi stranki NSi res bilo mar za javni red in mir, če bi jih zares skrbela ogroženost državljank in državljanov, bi ministra klicali na odgovornost takrat, ampak seveda ne, kako le, ko pa je Nsi celo nasprotovala koalicijski noveli Zakona o javnem redu in miru, ki prepoveduje uporabo nacističnih in fašističnih simbolov.

Zamislite si, NSi problema z uporabo nacističnih in fašističnih simbolov nima, kajne, danes pa bi rušila ministra. Narobe svet. Pravzaprav dobrodošli v strašljivi novi krasni svet, ki ga vse bolj poosebljajo novi fašizmi, ki v Evropi in po svetu dvigajo glavo in ki predlagatelje današnje interpelacije očitno niti malo ne motijo. Kot jih ni motil Poklukarjev predhodnik, nekdanji minister Hojs, človek, ki je bil zdaleč najbolj brutalni notranji minister v zgodovini te države. Minister, ki je označil rumene jopiče, malikovalce Hitlerja, za bisere. Minister, ki je s svojimi zakoni in s svojim obnašanjem omogočal in demonstriral politično vmešavanje v delo policije in še več političnega kadrovanja, ki je podrejal in ustrahoval tako policijo kot državljane, ki je policijo instrumentaliziral za represijo nad državljankami in državljani, ki so si kakorkoli drznili kritizirati Janševo oblast, v kateri je veselo kolaborirala tudi NSi. Oblast, ki je, kot vemo, povsem izgubila kompas, ko se je nad ljudstvo spravila z vodnim topom s solzivcem in pendreki, in je zaplinila širši center prestolnice. Niti to jih ni zmotilo, da je Hojs sam podal odstopno izjavo, Janša pa kuverte z odstopom ni nikdar odprl. Je NSi takrat reagirala, kot bi se spodobilo od neke državotvorne in kredibilne politične stranke? So oni kadarkoli kogarkoli kot Janševi koalicijski partnerji pozvali k sprejetju odgovornosti? So po škandaloznem zaplinjanju Ljubljane k odstopu pozvali takratnega generalnega direktorja policije? Seveda ne. Bili so tiho kot miške, danes pa s polnimi jadri in pljuči uprizarjajo politični cirkus v optimističnem, čeprav Sizifovem poskusu destabilizirati vladajočo koalicijo in v žep pospraviti nekaj cenenih političnih točk. Zato je današnja interpelacija zoper ministra dobesedno patetična. Mar res mislite v NSi, da imamo državljanke in državljani spomin zlate ribice, da je nastopila vsesplošna in množična amnezija in se nihče več ne spomni vašega pridnega asistiranja pri najbolj brutalnem obračunavanju z ljudstvom po taktirko Hojsa, kar ga pomnimo v tej državi. Toliko o vaši kredibilnosti. Zato o ostalih navedbah interpelacije in strokovnjaških ocenah iz nje, kot so razne preplačane stražarske hiške ali prepočasno delovanje NPU in podobno, ne mislim tratiti besed. Glede na dvojna merila predlagateljev in njihove več kot očitno bizarne kriterije o tem kaj varnost je in kaj ni, res ne. V Levici nismo skrivali zaskrbljenosti ob razkritjih situacije na CVZ ob aferi Gončin in tudi ne glede dvomov pri imenovanju nekdanjega generalnega direktorja Jušića. Bili smo kritični in jasni, povedali smo, da je v primeru CVZ potrebno sprejeti politično odgovornost in povedali smo, da bi v imenu politične higiene in transparentnosti nekdanji direktor moral že takoj, ko je sodišče presodilo, da je sklep o njegovem izpolnjevanju pogojev za generalnega direktorja policije nezakonit, odstopiti in s tem omogočiti ponovitev razpisa. Ko se je k temu pritaknila še afera v zvezi s škandaloznim stanjem na CVZ, smo izrazili pričakovanje, da Jušić kot neposredno odgovorna oseba za stanje stvari na CVZ odstopi. Kar se je potem dejansko tudi zgodilo in s čimer je, kot rečeno, nekdanji generalni direktor razbremenil policijo, pa konec koncev tudi ministra Poklukarja. Skratka, razkritja glede CVZ so zaenkrat dobila ustrezen epilog in s tem je za nas trenutno ta zgodba zaključena. Higienski minimum je z odstopom generalnega direktorja dosežen, zaupanje v policijo pa ubranjeno. V Levici se bomo ob interpelaciji v luči vsega povedanega vzdržali. Hvala lepa.

