Dobro. Lepo pozdravljeni, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje. Vidimo se prvič sedaj v novem letu; vsem želim srečno, zdravo, uspešno leto 2025. In začenjam 92. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Kolegica Godec, vam kar dajem besedo za vaš predlog. Izvolite.

Najlepša hvala, predsednica.

Za nekatere se je to leto res začelo srečno, veselo in zdravo, za rudarje v rudniku Velenje pač ne. Bili ste seznanjeni z nesrečo in tudi smrtno žrtvijo, zato v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagamo minuto molka za žrtev te nesreče v Velenju.

Hvala lepa.

Seveda bomo imeli minuto molka. In naj vas obvestim ob tem še, da je umrl gospod Silven Majhenič, ki je bil poslanec Državnega zbora v mandatnem obdobju 2008-2011 in prosim vas, da v spomin nanj in tudi spomin na preminulega rudarja počastimo z minuto molka.

/ minuta molka/

Najlepša hvala.

Obveščam vas, da sta obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljeni na sejo objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim.

In prehajamo na določitev dnevnega reda 92. izredne seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v petek, 17. januarja, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. In glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Se opravičujem, očitno gre za tehnično napako. Bomo takoj videli, v čem je problem. / izklop mikrofona za 20 sekund/ Dajmo, prosim, še enkrat ponoviti glasovanje o dnevnem redu.

Glasujemo. Ravno sem bila obveščena, da je očitno prišlo do tehničnih težav s sistemom in da bi bilo treba za 15 minut prekiniti sejo, da bomo te tehnične težave rešili. Se iskreno opravičujem.

Torej prekinjam sejo za 15 minut, nadaljujemo ob 13.20 uri.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Mislim, da zadeva sedaj deluje, da smo usposobili tehnično tako glasovanje, kot uro in vas sedaj vljudno prosim, da vstavite svoje glasovalne kartice v glasovalne naprave, ker so morale biti vse zunaj, ko smo preverjali delovanje sistema. Tako da vas prosim, da sedaj usposobite svoje glasovalne naprave. Glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 71.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 92. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO INTERPELACIJE O DELU IN ODGOVORNOSTI MINISTRA ZA NOTRANJE ZADEVE BOŠTJANA POKLUKARJA.

Interpelacijo je v obravnavo zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem.

Za dopolnilno obrazložitev predloga dajem najprej besedo predstavnici predlagatelja doktorici Vidi Čadonič Špelič. Izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki Vlade, gospod minister Poklukar, slovenska javnost! Lepo pozdravljeni.

Danes bomo govorili o delu ministra za notranje zadeve in o razlogih za njegovo razrešitev, v resnici pa bomo predstavljali tudi bistvo zgrešenih potez predsednika Vlade. On je namreč obljubljal eno, delal je popolnoma drugače. In kaj je pravzaprav največja napaka predsednika vlade? Da napak ne priznava. Dela in odloča se po navdihu. Kljub temu, da tako predsednik vlade kot v Svobodi ne priznavajo napak, sem prepričana, da globoko v sebi vedo, da je bila odstranitev Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava napaka. Zaradi te napake je posledično prišlo do politizacije policije, krize vodenja razkroja institucij in zaradi velike ubogljivosti in želje ugajati šefu je stanje na področju varnosti slabo. Tako čutijo ljudje, tako govorijo ankete in tako vam bom zdaj dokazala s številkami.

V mandatu gospoda Poklukarja se je povečalo skupno število kaznivih dejanj kar za 8 procentov, preiskanost kaznivih dejanj pa od leta 2022 konstantno pada, kar kaže na slabo vodenje policije. V navedenem obdobju se je za 43,5 procentov zmanjšalo število odkritih kaznivih dejanj organiziranega kriminala, povečalo pa se je število kaznivih dejanj gospodarskega kriminala za 18, mladoletniškega pa za 9,4 in splošne kriminalitete za plus 7 procentov. Še naprej o številkah, ki ne lažejo, za 15,7 se je povečalo število kaznivih dejanj zoper življenje in telo, najbolj pri posebno hudih telesnih poškodbah za 50 procentov. Za 4,2 procenta se je povečalo število kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Največ pri spolnem nasilju, za 35,3 procente in za 19 procentov pri posilstvih. Na področju nasilja v družini, o kateri radi govorimo, se je število kaznivih dejanj povečalo za 18,4 procenta. Največ pri odvzemih mladoletnih oseb za kar 65,7 procenta, za 9,4 se je povečalo tudi število kaznivih dejanj mladoletniške kriminalitete. Posebej, dragi moji, pa je zaskrbljujoče, da je izredno velik poraz zabeležen pri kaznivih dejanjih nasilništva, kar za 26,8 procentov. Saj se boste spomnili dogodkov v Osnovni šoli Velika dolina, pa v Občini Škocjan, Šentjernej, Novo mesto, kjer povzročajo kazniva dejanja, žal, v največji meri mladoletni Romi, vi pa nič. Ob dejstvu, da je gospod Poklukar v svoj program napovedal povečanje aktivnosti na področju odkrivanja korupcije, rezultati kažejo, da mu tudi tukaj ni uspelo. Število odkritih korupcijskih dejanj se je namreč zmanjšalo za 6,4 procenta. Na področju organiziranega kriminala, kjer gre predvsem za kazniva dejanja odkrita s proaktivnim delovanjem policije, so rezultati slabši kar za 43,5 procenta. Posebej pa bode v oči statistika v zvezi z napadi na uradne osebe pri opravljanju nalog varnosti, kjer je porast 22,2 procenta - se boste spomnili Ribnice in pretepenega policista. Pri preprečevanju korupcije kot eden glavnih ciljev trenutne vlade Poklukarju več kot očitno ni uspelo, saj so statični podatki zelo slabi. Na drugi strani pa je korupcija ena od značilnosti te vlade. Tako je bilo zoper predsednika Vlade podana kazenska ovadba, zaradi suma kadrovanja v policiji. Minister za notranje zadeve pa se je po navedbah nekaterih medijev znašel v manjši korupcijski aferi pri oddajanju nastanitvenih objektov za varnostnike CVZ in službene pogostitve v neki gostilni, ki jo vodi brat vodje kabineta ministra Poklukarja. Tako nikakor ne drži večkrat izrečena v javnosti Poklukarjeva trditev, da je slovenska policija pod njegovim vodstvom delovala dobro in da se je stopnja varnosti povečala. Povečalo se je število nasilnih kaznivih dejanj v vseh segmentih, še enkrat naštejem: telesne poškodbe, nasilje, nasilje v družini, spolno nasilje, pa tudi premoženjske koristi oziroma dejanja vezana z velikimi tatvini, ropi, goljufijami, to so vse dejanja, ki prizadenejo povprečnega človeka. In policija ni bila tudi uspešna s spopadanjem z migracijami. Namreč, v Evropski uniji so zabeležili kar 38 procentov manj nezakonitih vstopov, medtem ko je naša policija dosegla šele polovico te številke. Več kot očitno je neučinkovito tudi preventivno delo policije, kar se kaže skozi neuspešnost pri preprečevanju nezakonite uporabe pirotehnike, tudi to smo bili priča za novo leto. Poklukarjevo spopadanje s slabo kadrovsko sliko v policiji je seveda tudi neuspešno. Policisti žal odhajajo v upokojitve tudi, če za to nimajo najbolj ugodnih pogojev, ker pravijo, da so razmere v policiji neznosne. Saj mi radi verjamete, da je temu tako. Vsak dan smo priča eni novi aferi. Že tako kadrovsko oslabljeno policijo je Poklukar dodatno obremenil še s sprejemanjem nekaterih drugih nalog, ki dejansko niso zakonske naloge policije, ampak njegova prioriteta je bila pač taka. Pravi, da je podpisal kolektivno pogodbo za javni sektor, ki naj bi omogočala nadaljnji karierni razvoj policistov. Ne pozabimo, da je prav on, torej gospod Poklukar, z imenovanjem Juršiča že za vede generalnega direktorja Policije povsem porušil ta kompetenčni model, kakor tudi karierno lestvico v policiji, saj je na najvišji položaj v policiji postavil nekompetentnega uradnika brez vodstvenih izkušenj. Temu je sledilo seveda še več nekompetentnih uradnikov po hierarhični lestvici navzdol. Torej z eno besedo velika kriza vodenja in odločanja v policiji, ki pa ima seveda za posledice huda dejanja. V nebo vpijoča in skrajno nevarna je kriza v Centru za varovanje in zaščito. Pri izvajanju nalog Centra za varovanje in zaščito v javnosti seveda odmeva odkrita nepravilnost, na katero je v mesecu marcu lanskega leta opozorila okrožna državna tožilka Mateja Gončin. Pristojna za pregon najhujšega organiziranega mednarodnega kriminala, hudodelskih združb v Republiki Sloveniji, med drugim tudi krvoločnega dela Kavaškega klana. Januarja letos je bilo namreč ugotovljeno spremljanje oziroma nepooblaščeno sledenje tožilki ter zaposlenim varnostnikom za preverjanje njihovih delovnih obveznosti, kar je v nasprotju z namenom, za katere je bil varnostni sistem sploh nameščen in uporabljen. Posnetki so bili uporabljeni z namenom nadzora varovane osebe, torej tožilke, in varnostnikov. Tožilka je namreč večkrat, tudi pisno, v korespondenci z generalnim direktorjem Senadom Jušićem in vodjo CVZ, opozarjala na številne nepravilnosti vodstva CVZ, pri izvajanju nalog varovanja. Kasneje je tudi inšpekcijski pregled potrdil njene domneve. Šlo je za kršitev zakonodaje in namesto, da bi vodstvo policije ukrepalo in preprečilo nadaljnjo zlorabo varnostnega sistema je vodstvo CVZ ocenilo in temu je takratni generalni direktor policije potrdil, da je potrebno zamenjati varnostnike Mateje Gončin.

